Duševno zdravje

Duševno ...

Zdrava prehrana

Zdrava ...

http://zdravjevsoli.si/components/com_gk2_photoslide/images/thumbm/122981dusevno.jpg
http://zdravjevsoli.si/components/com_gk2_photoslide/images/thumbm/153966hrana.jpg
http://zdravjevsoli.si/components/com_gk2_photoslide/images/thumbm/678879gibanje.jpg
http://zdravjevsoli.si/components/com_gk2_photoslide/images/thumbm/165819alko.jpg
News Image

Duševno zdravje

Duševno zdravje...

News Image

Zdrava prehrana

Zdrava prehrana...

News Image

Gibanje

Gibanje...

News Image

Tobak/alkohol

Tobak/alkohol...

Zdrava prehrana v šoli PDF Natisni E-pošta
Prispeval VP   
Ponedeljek, 16 Avgust 2010 07:51

Uvod v vsebine prehrane

 

Že v osnovni šoli učence opremimo z osnovami zdravega prehranjevanja. Znanje o prehrani naj bi večina usvojila že med šolanjem v osnovni šoli. Prav učitelji naj bi v skladu z uresničevanjem prehranske politike učence izobraževali ter jih spodbujali k zdravemu prehranjevanju. Naš cilj je, da bi se posamezniki čim bolj zdravo prehranjevali in se razvili v zdrave odrasle osebe. V šolskem okolju lahko učence usmerjamo v zdrav način prehranjevanja, obenem pa se te vsebine skladajo tudi s cilji izobraževanja v šolah.

 

Zakaj slediti priporočilom o zdravi prehrani?

Zdrava hrana otrok in mladostnikov je v fazi rasti in razvoja nujno potrebna, saj sta energijska in hranilna vrednost obrokov pomembni tako za energijo za vsakdanje delo kot za gradivo za rast in razvoj telesa ter psihosocialni razvoj (Pokorn, 1998, Adamič, 1998). Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje tekom celega življenja pozitivno vpliva na kakovost bivanja, še posebej na delovno zmožnost v odrasli dobi ter na zdravje in dobro prehranjenost v starosti. Še posebej so pomembne prehranjevalne navade, pridobljene v otroštvu, ker se prenašajo tudi na kasnejša življenjska obdobja ter vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja kasneje v življenju. Po raziskavah sta pri otrocih in mladostnikih za prekomerno pridobivanje telesne teže med drugim kritični tudi obdobji med četrtim in sedmim letom starosti ter mladostniško obdobje (Boney in sod., 2005). Prav tako so za to obdobje značilne večje hranilne in energijske potrebe, ki lahko zaradi pomanjkanja hitro privedejo do zdravstvenih težav. Tveganja, povezana z nezdravim prehranjevanjem, otroci poznajo zelo površno, zato naj bi učitelj na konkretnih primerih in kratkoročnih učinkih zdravega prehranjevanja otrokom to problematiko približal (npr. vzdrževanje telesne teže, preprečevanje podhranjenosti in pomanjkanja, ohranjanje lepše kože ipd.).

 

Kaj sploh so prehranjevalne navade?

Pojem prehranjevalna navada ali prehranjevalni vzorec pomeni, kakšen je način prehranjevanja posameznika, neke skupine ali družbe kot celote. Največkrat s prehranjevalnimi navadami opisujemo izbor in količino živil in hrane, ki jo uživamo, delež posameznih živil v prehrani, način priprave hrane ter pogostost in razporejenost uživanja posameznih obrokov hrane preko dneva. Z vidika učitelja je zelo pomembno, da zdrave prehranjevalne navade pozna, jih učencem predstavi, utemeljuje in je sam tudi zgled za to. Šola pa naj bi z možnostjo uživanja vseh priporočenih obrokov v času pouka ali varstva omogočala razvoj zdravih prehranjevalnih navad.

 

Kakšen pomen ima še hrana?

Hrana ima poleg biološkega tudi psihološki in socialni pomen, kar se pri otrocih in mladostnikih odraža tudi v njihovem odnosu do hrane in telesa ter v njihovih prehranjevalnih navadah (Tomori, Rus-Makovec, 1998). Hrana vpliva na trenutno počutje, razpoloženje in kognitivne zmožnosti učencev ter na njihovo (samo)podobo. Ker je torej hrana v otrokovem doživljanju, čutnem in čustvenem svetu, povezana s prvimi zadovoljujočimi občutji, mu ostane še kasneje v podzavesti kot prispodoba ugodja, zadovoljenosti in tolažbe. Če pa se otroku ponuja hrana neosebno in mehanično, je mogoče, da mu pomeni le nujno telesno potrebo, ki nima v sebi ničesar privlačnega in prijetnega. To se lahko prenese tudi v kasnejša obdobja. Hrana lahko že zgodaj dobi vlogo nagrade ali kazni, postane sredstvo dokazovanja skrbi, naklonjenosti in odvisnosti, podkupovanja ali izsiljevanja, obvladovanja ali podrejanja. Tudi zunaj družine se hrana vključuje v medosebne odnose na različne načine.

Hranjenje je tesno povezano z različnimi drugimi področji človekovega doživljanja. V odnosu, ki ga ima nekdo do jedi, ter v načinu, kako se hrani, se zrcalijo njegove značajske poteze. Zato naj bi bili učitelji pri svojem vsakodnevnem delu z učenci pozorni tudi na to (Tomori, 2005):

  • da bi znali otroci in mladostniki svoje prehransko vedenje uskladiti in prilagoditi svojemu načinu življenja in svojemu urniku (in obratno, da zna tudi svoj urnik prilagoditi potrebam po zdravem prehranjevanju);
  • da jedo z užitkom, brez občutij krivde in bojazni, da je to ugodje, ki si ga ne bi smeli privoščiti;
  • da so se sposobni pri hranjenju tudi smiselno obvladati, ne da bi se zaradi tega počutili prikrajšane in neizpolnjene;
  • da s hrano ne poskušajo nadomeščati stvari, ki jih v svojem življenju pogrešajo ali pa se jim je zanje pretežko potruditi.

Izhodišče problema za načrtovanje učnih ur s področja zdrave prehrane

 

Med številnimi dejavniki, ki določajo zdravo prehrano, ima posebno vlogo zadostno uživanje sadja in zelenjave. Na začudenje strokovnjakov sta se nezadostno uživanje sadja in zelenjave uvrstila na visoko četrto mesto med pripisljivimi dejavniki tveganja za prezgodnjo umrljivost v EU (WHO, 2002) in na sedmo mesto v Sloveniji (WHO, 2005). Prehrana, ki vsakodnevno vključuje različne vrste sadja in zelenjave, je za otroke zelo pomembna iz več razlogov:

  • Zviševanje hranilne vrednosti obrokov. Sadje in zelenjava sta bogata z nekaterimi zelo pomembni hranili in tako v času rasti in razvoja pomagata vzdrževati ustrezno hranilno ravnovesje ter ustrezno preskrbljenost z nekaterim življenjsko pomembnimi hranili.
  • Vzdrževanje priporočene telesne teže: Sadje in zelenjava zmanjšujeta energijsko vrednosti zaužitih obrokov ter s tem zmanjšujeta energijski vnos (WHO, 2003).
  • Preprečevanje nastanka nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni. Po izračunih bi v Sloveniji s povečanjem uživanja sadja in zelenjave za 100 g na dan zmanjšali tveganje za kardiovaskularne bolezni za 10 %, za možgansko kap 6 % ter za nekatere vrste raka za 6 % (Lock in sod., 2005).

Uživanje sadja, zlasti pa zelenjave, med otroki ni priljubljeno in ne dosega priporočil. Uživanje sadja in zelenjave s starostjo upada, razlike pa so tudi med skupinami z različnim socioekonomskim statusom (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2007). Zato je eden od pomembnih ciljev zdravega prehranjevanja otrok in mladostnikov dodatno povečanje uživanja sadja in zelenjave, predvsem s povečanjem dostopnosti, še posebej lokalno trajnostno pridelanih vrst. Izkušnje so pokazale, da samo povečanje dostopnosti do sadja in zelenjave v šoli nima želenega učinka, v kolikor se sočasno ne izvajajo tudi spremljevalne izobraževalne aktivnosti ter prehranska vzgoja.

Zaradi zgoraj navedenih dejstev smo se pri izbiri prehranskih vsebin, kot bo omenjeno še kasneje, osredotočili predvsem na vsebine, povezane s sadjem in zelenjavo.

  

Kje vse otroci in mladi dobijo informacije o prehrani?

 

Zavedati se moramo, da na otrokovo znanje o prehrani vplivajo številni viri, ki lahko zavajajo oziroma izkrivljajo njihovo predstavo o zdravem prehranjevanju. Na prehransko vedenje posameznika ne vplivajo le biološki dejavniki, ampak tudi različni psihosocialni dejavniki, pod vplivom katerih se izoblikuje vzorec prehranjevanja (Slika 1).

 

 

Slika 1: Vplivi na prehranjevalno vedenje (FAO, 2006)

 

Kakšno vlogo ima šola pri usvajanju zdravih prehranjevalnih navad?

 

Šolsko okolje je lahko zelo pomemben varovalni dejavnik zdravega prehranjevanja, v kolikor otroka podpira pri zdravi izbiri živil (WHO, 2003). Urejena šolska prehrana je eden najučinkovitejših načinov korekcije nezdrave (družinske) prehrane, vpliva pa tudi na zmanjševanje socialnih razlik. Šolska prehrana tako postaja vedno bolj pomembna za skladen telesni in duševni razvoj otrok in mladostnikov, za njihovo psihofizično kondicijo, pa tudi za prehrambeno in zdravstveno vzgojo (Simčič, 1999).

Navajanje na zdravo prehranjevanje v šoli je lahko prijetna družabna in učna izkušnja, saj otrok teži k posnemanju in se zato tudi hitreje uči. Izkušnje različnih šolskih programov in shem šolskega sadja kažejo, da lahko v šolskem okolju razvijamo otrokove veščine za zdravo prehranjevanje, ga spodbujamo in mu pomagamo pri odločanju, ga navajamo na samostojnost pri izbiranju, zmanjšamo pozornost na nagrajevanje/marketing ter tako povečamo otrokovo motivacijo za zdravo prehranjevanje. Izkazalo se je, da sta ob tem zelo pomembna sodelovanje staršev in zgled učiteljev.

Cilja prehranskega izobraževanja sta zdravje in optimalna prehranjenost, oba pa sta usmerjena tudi v dolgoročne cilje socialnega in ekonomskega razvoja (Slika 2).

 

Slika 2: Cilji prehranskega izobraževanja (FAO, 2006)

 

Trenutno formalno izobraževanje devetletne osnovne šole vključuje različne prehranske vsebine, zlasti pri naravoslovnih predmetih. Učni načrti za obvezni predmet gospodinjstvo ter izbirna predmeta sodobna priprava hrane in načini prehranjevanja v tretji triadi devetletne osnovne šole vključujejo številne učne cilje in standarde znanja, ki so povezani s pridobivanjem veščin in usvajanjem novega prehranskega znanja (Koch, 2005).

Izobraževanje in tudi prehransko znanje nimata vedno neposrednega učinka na prehransko vedenje, imata pa lahko pomemben vpliv na stališča, namere in nekatere druge psihosocialne dejavnike, ki na vedenje vplivajo posredno (Conner, 2002).

Otroci so že od najzgodnejšega otroštva izpostavljeni vplivom uveljavljenih vrednot (v družini, v šoli, preko medijev …). Na osnovi zgledov in predvsem tudi prejetih informacij si oblikujejo svoj vrednostni sistem, zato je ta podoben, kot ga ima okolica, v kateri živijo (Assael, 2004).

Formalne učne vsebine naj bi bile najpomembnejši vir informiranja otrok in mladih o prehranjevanju (Slika 3). Zato je prav, da učitelj pozna te vplive in učencu predstavi zanj relevantne vire informacij, kar posledično lahko zmanjša možnost vplivanja nezaželenih virov.

 

Slika 3: Viri informacij o prehrani (FAO, 2006)

 

Z razvojem ustreznih didaktičnih strategij in nadaljnjim proučevanjem metodoloških pristopov k poučevanju vsebin prehrane v vsebinah vseh predmetov, ki so kakor koli povezani s hrano, prehrano in z zdravjem človeka, bi nedvomno vplivali na raven prehranskega znanja. Prav znanje pa je temelj pravilnega odločanja pri izboru živil in pripravi jedi ter s tem povezanega ohranjanja dobrega zdravja (Koch, Torkar, 2005).

 

Kje otroci in mladostniki vidijo ovire in rešitve?

 

S študijo, ki je temeljila na poglobljenih skupinskih pogovorih z učenci v osnovnih šolah (Gregorič, 2010), smo ugotovili, da so glavne ovire za zdravo prehranjevanje predvsem:

  • prizadevanje za užitek in dober okus odsvetovane hrane,
  • odnos družine do prehrane,
  • navajenost na nezdravo prehranjevanje,
  • hiter življenjski tempo z veliko stresnih situacij,
  • dostopnost nezdravih izbir.

Med možnimi rešitvami, ki bi pozitivno vplivale na spremembo prehrambnega vedenja, je malo oprijemališč. Ugotavljamo jih predvsem v smeri zamenjave odsvetovanih živil za alternativna, zdravju koristnejša živila, ki bi bila po videzu in okusu enako všečna ter bi bila cenovno dostopna. Nasvete za zdravo prehrano bi lažje upoštevali tudi, če bi bila dostopnejša in bi imeli večjo možnost izbire med za zdravje koristnejšimi živili. Do določene mere bi spremembo prehranskega vedenja povzročila tudi želja po hujšanju, nekoliko manj želja po vzdrževanju priporočene telesne teže.

Analiza pogovorov je razkrila, da učenci relativno dobro poznajo nasvete za zdravo prehranjevanje ter koristi zdrave prehrane, medtem ko se niso dobro izkazali v praktičnih znanjih in v konkretnih rešitvah za udejanjanje zdravega prehranjevanja. Iz teh razgovorov lahko tudi razberemo, da otroci in mladostniki največkrat ne vedo, čigave nasvete glede prehranjevanja naj upoštevajo, zato se bolj nagibajo k tistim, za katere menijo, da imajo s tem izkušnje (npr. zdravniki), ali pa k tistim, ki jim lahko zaupajo (starši, sorodniki …). Zanimivo je, da učbeniki, internet ali učitelji niso prepoznani kot ključni pri iskanju nasvetov.

 

 

Cilji, vezani na področje prehrane

 

S projektom smo si zastavili splošni cilj vključiti vsebine zdrave prehrane v šolski kurikul. Kot smo že omenili, smo si v okviru zdrave prehrane izbrali temo sadje in zelenjava. V skladu s splošnim ciljem in teoretičnimi izhodišči smo si s sodelavci iz šole izoblikovali namen pri učencih vzpodbuditi:

 

zanimanje o sadju in zelenjavi in njunem pomenu za zdravje ter posredno povečati njuno uživanje,

usvajanje potrebnih praktičnih veščin za zdravo prehranjevanje,

izražanje odnosa/stališč do problemov, povezanih z obravnavano prehransko temo (posledice, primeri, slabosti, prednosti, možne rešitve ipd.),

opredelitev osebnega cilja vsakega posameznika za spremembo prehranskega vedenja.

 

Po pregledu učnih načrtov za vključevanje vsebin s področja prehrane smo v skladu z zastavljenim namenom pripravili cilje za posamezne triade. Cilje smo oblikovali skozi tri vsebinske podsklope, ki jih je možno obravnavati na primeru sadja in zelenjave:

 

1. triada

  • razlikujejo med živili z različno ebergijsko gostoto z vidika vzdrževanja ebergijskega ravnovesja med hrano in telesno dejavnostjo, razvijajo sposobnosti za preudarno odločanje o svoji prehrani;
  • spoznavajo različne vrste sadja in zelenjave, spoznavajo pomen rednega uživanja različnih vrst sadja in zelenjave, razvijejo pozitiven odnos do uživanja različnih vrst sadja in zelenjave;
  • spoznajo pomen ustrezbega nadomeščanja izgubljenih tekočin, spoznajo pomembnost vode, razvijejo pozitiven odnos do uživanja vode;

2. triada

  • spoznajo energijsko in hranilno vrednost živil ter razumejo razmerje med volumnom in enrgetsko gostoto hrane;
  • poznajo pomen uživanja različnih vrst sadja in zelenjave z vidika zadostnega vnosa vitaminov, mineralov in vlaknin, spoznajo pomen vitaminov, mineralov in vlaknin za zdravje;
  • spoznajo deleže vode v sadje in zelenjavi v primerjavi z drugimi živili, spoznajo možnosti ustreznega nadomeščanja izgubljenih tekočin, spoznajo pomembnost vode za zdravje;

3. triada

  • poglobljeno razumejo pomen energijske vrednosti živila glede na različna hranila;
  • poglobljeno razumejo pomen prehranskih priporočil;
  • razlikujejo med informacijo in oglasnim sporočilom ter znajo oceniti pomembnost podatkov, ki so navedeni na izdelku ali se uporabljajo pri oglaševanju živil. 

 

 

Pri delu z mlajšimi učenci je priporočljivo podajanje vsebin zasnovati na izkustvenem doživljanju, utemeljevanju ter na konkretnih primerih. Učenci naj predvsem spoznavajo različne vrste sadja in zelenjave, njihov pomen ter gradijo pozitiven odnos do njihovega uživanja. Cilj prehranskega izobraževanja naj bo usmerjen predvsem v izboljšanje praktičnih veščin za zdravo prehranjevanje.

Pri starejših učencih je priporočljivo delo zasnovati na osnovi diskusije, v kateri učence vzpodbujamo, da o problemu razmišljajo, ter jih ob tem vodimo k ustreznim rešitvam. Ob tem naj razvijajo sposobnost uporabe, povezovanja in tvornega mišljenja za preudarno odločanje o svoji prehrani, predvsem v smislu zagotavljanja zdravja. Cilj prehranskega izobraževanja naj bo predvsem razvijanje pozitivnega odnosa oziroma stališča do zdravega prehranjevanja.

 

Podajamo nekaj iztočnic za delo v šolskem okolju:

 

Priprava dobre in okusne zdrave hrane.

Kakšne so naše koristi, če uživamo priporočene količine sadja in zelenjave?

Kako se lahko sprostim tudi brez uživanja sladke, slane in mastne hrane?

Kako lahko drugače porabim denar, ki ga potrošim za sladkarije, sladke (gazirane) pijače, slane prigrizke?

Kako lahko pripravim jabolka bolj privlačna (pečena, polnjena …)?

Fotonatečaj na temo sadja in zelenjave.

Literarne dejavnosti (sestaviti pesem o sadju, pisanje misli).

Obisk sadovnjaka. Kako se spreminja sadno drevje preko letnih časov?

 

Primeri učnih ur po posameznih triadah (glej učne ure):

Učne ure so zastavljene tako, da si posamezni vsebinski sklopi sledijo iz razreda v razred, iz triade v triado, pri čemer je možno medpredmetno povezovanje, vsebina pa se nadgrajuje in pridobiva na kompleksnosti. Pri oblikovanju učnih ur smo upoštevali učenčevo predznanje in njegov razvoj v določenem starostnem obdobju.

 

Evalvacija izvedenih učnih ur je pokazala, da njihova izvedba omogoča napredek v znanju učencev, v razumevanju pomena sadja in zelenjave ter v povečanju nabora možnih rešitev obravnavanih problemov, medtem ko lahko želene učinke v spremenjenem odnosu do obravnavane tematike, namerah in vedenju pričakujemo skozi daljše časovno obdobje ob sočasnem ugodnem vplivu tudi vseh drugih dejavnikov.

 

Literatura

 

Adamič, M. (1998). Vloga države pri zagotavljanju šolske prehrane. Dietetikus 3 (2):6.

Assael, H. (2004). Consumer Behaviour – A Strategic Approach. Boston, Houghton Mifflin Company.

Boney, C. M. et al. (2005). Metabolic syndrome in childhood: Association with birth weight, maternal obesity and gestational diabetes mellitus. Pediatrics;115:290–296.

Conner, M. (2002). The social psychology of food. Buckingham: Open University Press, 12–42.

FAO (2006). Nutrition Education in Primary Schools: a Planning Guide for Curriculum Development. Rome, FAO.

Gabrijelčič Blenkuš, M., Gregorič, M., Turk Fajdiga, V. (2007). Prehranske navade, prehranski status ter odnos do prehranjevanja in prehranskega statusa. V: HBSC Slovenija 2006. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju. Poročilo o raziskavi. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja RS: 204 str.

Gregorič, M. (2010). Analiza fokusnih skupin osnovnošolcev glede prehranjevanja.  Poročilo v nastajanju. Ljubljana, Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Koch, V., Kostanjevec, S. (2005). Nutrition education in Slovenia. Aktuel Ernahrungsmed 3 (30): 130.

Koch, V., Torkar, G. (2005). Medpredmetno poučevanje prehranskih vsebin v srednjih šolah. V: Zdrav življenjski slog srednješolcev. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja RS.

Kostanjevec, S., Koch, V. (2007). Prehransko znanje otrok in njihov odnos do zdravega načina prehranjevanja. V: Zbornik predavanj. Posvetovanje Varna in zdrava prehrana na mizi potrošnika, Ljubljana, 7. december 2007. Ljubljana, Visoka šola za zdravstvo.

Lock, K., Pomerleau, J., Causer, L., Altmann, D. R., McKee, M. (2005). The global burden of disease attributable to low consumption of fruit and vegetables: implications for the global strategy on diet. Bull World Health Organization 83(2):100–108.

Pokorn, D. (1998). Zdrava prehrana in razvoj prehranjevalnih navad pri otroku. Zdravstveno varstvo 37: 404–5.

Simčič, I. (1999). Organizacija šolske prehrane z racionalizacijo stroškov. Ljubljana,  Zavod RS za zaposlovanje.

Tomori, M. (2005). Psihološki pomen hrane. V: Zdrav življenjski slog srednješolcev. Priročnik za učitelje. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja RS: 204 str.

Tomori, M., Rus - Makovec, M. (1998). Eating behaviour, depression and self esteem in high school student. J Adolesc Health 23 (4): 100–7.

WHO (2003). Diet, nutrition and prevention of chronic diseases. Report of a Joint WHO/FAO Expert Consultation, Technical Report Series 916, Geneva.

WHO (2002). World Health Report. Reducing risks, Promoting Healthy Life. Geneva, World Health Organization.

WHO (2005). The European health report 2005. Public health action for healthier children and Populations. Copenhagen, World Health Organization.

 

 

 Avtorja: Mojca Gabrijelčič Blenkuš, mag. Matej Gregorič

 

Zadnjič posodobil Petek, 17 September 2010 17:58
 

Prijava



Delite vsebino

Financerji

No images
No images
No images