Duševno zdravje

Duševno ...

Zdrava prehrana

Zdrava ...

http://zdravjevsoli.si/components/com_gk2_photoslide/images/thumbm/122981dusevno.jpg
http://zdravjevsoli.si/components/com_gk2_photoslide/images/thumbm/153966hrana.jpg
http://zdravjevsoli.si/components/com_gk2_photoslide/images/thumbm/678879gibanje.jpg
http://zdravjevsoli.si/components/com_gk2_photoslide/images/thumbm/165819alko.jpg
News Image

Duševno zdravje

Duševno zdravje...

News Image

Zdrava prehrana

Zdrava prehrana...

News Image

Gibanje

Gibanje...

News Image

Tobak/alkohol

Tobak/alkohol...

Izzivi
Vsebine zdravja morajo najti svoje mesto v šolskem kurikulumu PDF Natisni E-pošta
Prispeval VP   
Sreda, 15 September 2010 06:46

Intervju z Mojco Bevc, nacionalno koordinatorico mreže Zdravih šol in koordinatorico modela Zdrav življenjski slog v osnovni šoli

(intervju je bil objavljen na www.ivz.si v okviru programa Slovenija gre v šolo)

 


Katere vsebine v sedanjih učnih načrtih manjkajo oziroma zakaj ste se lotili priprave modela Zdrav življenjski slog v osnovni šoli?

Učitelji s šol, ki so se pridružile projektu, so pregledali obstoječe učne načrte in poročali, pri katerih predmetih in v katerih razredih so možna vstopna mesta za vključevanje vsebin zdravja. Ugotovili so, da je veliko takšnih vsebin že vključenih v učne načrte, nekaj pa jih je treba dopolniti oz. jim dati nove poudarke, jih medpredmetno povezati.. Pomembno je torej tudi, kako so predstavljene. Zato je bil drug pomemben vidik pri pripravi modela namenjen izboru metod. Te vsebine bi se namreč morale podajati z aktivnimi metodami, ob sodelovanju z učenci, ker gre za življenjske teme, ki se jih ne da učiti na pamet, ampak želimo učence spodbujati h kritičnemu razmišljanju, jim dati priložnost za razčiščevanje stališč, razvijati veščine in jih učiti strategij, kako ravnati v določenih situacijah.

 

Model Zdrav življenjski slog v osnovni šoli je izjemno povezovalen, kajne?

Tako je. Poudarili smo zlasti medpredmetno in kroskurikularno sodelovanje. Kjer se je dalo, smo poskusili vsebine zdravja povezovati z drugimi predmeti in sploh z življenjem in delom šole. Vključiti smo jih poskusili tudi v različne dejavnosti, recimo v naravoslovne, kulturne dneve, ki so v programu šole. Izpostavljeno je tudi sodelovanje s starši, pa učiteljev z učenci ipd. To se je izkazalo kot izjemno učinkovito že pri projektu zdravih šol.

 

Poudarjate pa tudi pozitiven pristop do zdravja ...

Drži. Želimo si, da bi učenci ne samo povečali znanje, ampak tudi pridobili pozitiven odnos do bolj zdravega, zdravju naklonjenega življenjskega sloga. Modelne ure so zastavljene tako, da se odmaknejo od poudarjanja problemov oziroma iskanja bolezni in motenj ter izpostavljajo pozitiven vidik zdravja, zdrave življenjske navade, vedenje, ki varuje zdravje. Bolj ko so ljudje ozaveščeni, več lahko naredijo za svoje zdravje.

 

Lahko poveste kakšen konkreten primer učne ure, ki jo predlaga model?

Predstavim lahko primer učne ure o izražanju čustev za učence 3. razreda. Vsebino so pri športni vzgoji povezali v zgodbo: predstavljali so si, da so ptički, ki so leteli v različna gnezda. Vsako gnezdo – to so bile blazine – je predstavljalo določeno čustvo. Torej so se otroci gibali, se spoznavali z različnimi vajami, ko so prileteli v posamezno gnezdo, torej na posamezno blazino, pa so pokazali čustvo, ki je bilo predvideno za tisto gnezdo. Ali pa, recimo, primer učne ure o gibanju, ki je bila povezana z uro italijanskega jezika. Učenci so se pri italijanščini učili izraze za različne pojme. Vsak nov glagol ali pojem so ponazorili z gibi. Te so povezovali v ples. Na koncu so zapeli pesmico in zaplesali z naučenimi gibi.

 

Kako bo potekala implementacija modela?

To je stvar dogovora s ključnimi deležniki: ministrstvom za šolstvo in šport, uradom za razvoj šolstva, zavodom za šolstvo, ministrstvom za zdravje. Vsako stvar je treba uvajati postopno in s preskušanjem ugotavljati, ali je učinkovita v praksi. Naš predlog je, da naj bi se pripravila strategija za promocijo zdravja v šolskem okolju, dodelal Koncept vključevanja zdravja v šolski kurikul iz leta 2004 ter na osnovi tega pripravil akcijski načrt z opredeljenimi odgovornimi institucijami. Vsaka šola naj bi na osnovi teh smernic oblikovala lastno šolsko politiko zdravja in prav model Zdrav življenjski slog v osnovni šoli je dobro izhodišče za to.

 

Kaj o modelu menijo učitelji?

Iz 17-letnih izkušenj, ki jih imamo z mrežo zdravih šol, vemo, da si učitelji želijo takšnega dela. Tudi zdrave šole spodbujamo, da v učni načrt vključujejo čim več vsebin zdravja in da poskušajo v življenju šole najti načine za njihovo implementacijo – prek raznih programov, organizacije šole, interesnih dejavnosti in prek sodelovanja s starši. Toda eden od pomembnih vidikov tega modela je prav zagotovitev enotnih standardov za vse slovenske šole, ne le za tiste, ki so vključene v mrežo zdravih šol. Prav bi bilo, da bi bili vsebin zdravja deležni vsi učenci; ne samo na zainteresiranih šolah, kjer imajo ozaveščene ravnatelje in prizadevne učitelje, temveč da bi bil to enoten standard na nacionalni ravni.

 

Kaj pridobijo učenci, učitelji, starši s tem, da se vsebine zdravja vključujejo v šolski kurikul?

Učitelji z aktivnimi metodami spodbujajo zanimanje in sodelovano udeležbo učencev, kar pripomore k lažjemu delu v razredu in manj disciplinskim težavam. Obenem dobijo priložnost za povezovanje najrazličnejših vsebin z drugimi predmeti in življenjem na šoli ter priložnost za spoznavanje učencev na drugačen način. Učenci se v sklopu modela spoznavajo z življenjskimi temami na sistematičen način, razvijajo svoje socialne veščine in kritičen pogled na probleme. Na takšen način se jih tudi spodbudi, da se sami odločijo za varne in koristne izbire za svoje zdravje, kar pripomore k bistvenemu izboljšanju kvalitete njigovega življenja. Starši bodo ob tem občutili zadovoljstvo, da se njihovi otroci zanimajo za življenjsko pomembne teme, obenem bodo dobili priložnost za ponovno ovrednotenje lastnega odnosa do zdravja in izboljševanje lastnega življenjskega sloga. 

 

Kje bodo dostopna gradiva?

V okviru modela nastaja priročnik za učitelje, ki je bogat s teoretičnimi izhodišči in modelnimi urami. Te so pripravili strokovnjaki IVZ in učitelji s štirih vključenih zdravih šol. Za zdaj obsega izhodišča o prehrani, duševnem zdravju, gibanju, tobaku in alkoholu, temu pa želimo v prihodnosti na podoben način dodati še več področij (spolnost, varnost …). Učbenik vključuje tudi primere modelnih ur z natančnimi navodili za izvedbo, evalvacijo, delovne liste in druga priporočena gradiva, spletne povezave in podobno. Dosegljiv bo na interaktivni spletni strani www.zdravjevsoli.si, ki jo pripravljamo na IVZ. Na njej bodo učitelji poleg učbenika lahko našli še dodatna gradiva, ki jim bodo v pomoč pri pripravi ur. V prihodnosti pa načrtujemo tudi podobno spletno stran za učence.

Zadnjič posodobil Sreda, 15 September 2010 06:51
 
Zdravo učenje za življenje PDF Natisni E-pošta
Prispeval VP   
Petek, 03 September 2010 07:20

V 21. stoletju t.i. »zdrava pedagogika« spodbuja ohranjanje zdravja celoviteje kot v preteklosti. Kurikulum vključuje poleg vsebin disciplin in potreb ter interesov mladih v družbi tudi strategije pouka za ohranjanje zdravih socialnih odnosov med dejavniki učnega procesa. Zgradba kurikula je razlog za integracijo programa zdravih šol v redni pouk in tudi dejavnosti ob njem. Temeljni principi šolanja in hkrati razvoja zdravih šol podpirajo pedagoške modele sodelovalnega učenja in kritičnega oz. reflektivnega mišljenja. Učinkovite medosebne odnose učitelji in učenci razvijajo s kros-kulturnimi komunikacijskimi veščinami.  

 

Zadnjič posodobil Torek, 07 September 2010 08:42
Več ...
 
Izobraževanje za 21. stoletje PDF Natisni E-pošta
Prispeval VP   
Petek, 03 September 2010 07:08

Na začetku razmišljanj si moramo postaviti nekaj osnovnih vprašanj:

  • Čemu šolska izobrazba služi?

  • Kakšni morajo biti njeni cilji v družbi 21. stoletja?

  • Kako se lahko moderni cilji realizirajo v popredmetenem kurikulu?

  • Kako lahko najbolje ocenjujemo to kar so učenci pridobili z izobrazbo?

Začnimo z ugotovitvijo, da večina slovenskih učencev ne želi sodelovati pri pouku, ki je sestavljen iz izoliranih učnih tem v obliki šolskih predmetov. Za mnoge od njih nima takšno učenje  nobenega smisla in se preprosto izključijo. Drugi, na primer gimnazijski učenci vzamejo to kot nalogo, ki jo skušajo najbolje izvesti, ker pogoj za vpis na želeno fakulteto.

 

Zadnjič posodobil Torek, 07 September 2010 08:43
Več ...
 


Prijava



Delite vsebino

Financerji

No images
No images
No images